15.02.2013

Vabilo k sodelovanju na delavnici VITEL - Infrastruktura za izpolnitev Digitalne Agende in kaj po tem - primer Slovenije

Brdo pri Kranju, 27. in 28. maja 2013

Vabimo vas k sodelovanju na 29. delavnici VITEL, ki bo potekala na Brdu pri Kranju, 27. in 28. maja 2013. 

Evropska unija je maja 2010 sprejela t.i. Digitalno Agendo kot eno od sedmih ključnih pobud razvojne strategije Europe 2020, saj se zaveda, da je dobra informacijsko komunikacijska infrastruktura in njena učinkovita uporaba temelj digitalne družbe in gospodarskega napredka. Digitalna Agenda nalaga državam članicam EU, da z ustreznimi lokalnimi ukrepi poskrbijo za njeno realizacijo do leta 2020. Tokrat želimo na delavnici VITEL obravnavati infrastrukturni vidik zagotavljanja te pobude, ki predvideva osnovno širokopasovno povezavo za vse Evropejce do konca leta 2013, do leta 2020 pa vsaj hitrost 30 Mb/s za vsa evropska gospodinjstva in možnost priključka s hitrostjo 100 Mb/s za več kot polovico evropskih gospodinjstev. Ocena je, da za realizacijo infrastrukturnih ciljev v EU potrebujemo 200 milijard evrov. Nekateri pravijo, da so v Digitalni Agendi zapisani ambiciozni cilji, po drugi strani pa že vidimo, da so najrazvitejše azijske države to že dosegle in da so njihove ekonomije močne in rastoče.

Kaj pa Slovenija? Ugotavljamo, da v Sloveniji že več kot dve tretjini gospodinjstev uporablja širokopasovne povezave, več kot 10% gospodinjstev pa za dostop do interneta že uporablja optični priključek. To ni slabo, smo na povprečju EU, vendar smo v zadnjih letih priča stagnaciji, zato je prav, da z vseh zornih kotov osvetlimo te probleme in najdemo predloge, kakšni morajo biti ustrezni nacionalni cilji na tem področju in kako jih doseči.

Na delavnici želimo obravnavati:

  • Strateške vidike. Ali bo Slovenija med najboljšimi v EU in za vzor ostalim, ali pa želimo samo doseči minimalne cilje? Omrežja naslednjih generacij se gradijo za 30 do 50 let, zato se pojavlja vprašanje, kakšne strateške cilje pa imamo v obdobju po letu 2020? Kako bo Slovenija izkoristila evropske instrumente in sredstva evropskega proračuna v letih od 2014—2020?
  • Tehnološko razvojne vidike. Koliko časa še vztrajati na bakreni dostopovni zanki? Kaj lahko prinesejo alternativne tehnologije (DOCSIS 3.x na kabelskih omrežjih, LTE, druga fiksna širokopasovna brezžična omrežja, satelitske zveze)? Kakšna topologija/tehnologija in razmerje tehnologij je najprimernejše za slovenski prostor? Ali bo dolgoročno nova infrastruktura IKT lahko zadovoljevala različne industrijske segmente? Ali so že sprejeti tehnološki robni pogoji za odprta omrežja in dostop do njih? Kakšne so prakse in modeli gradnje OŠO v drugih državah EU?
  • Poslovno ekonomske vidike. Posodobitev in širitev slovenskega omrežja za zagotavljanje Digitalne Agende je ocenjena na 400 do 500 milijonov evrov. Analize kažejo, da je za dobičkonosnost investicije ključna visoka stopnja izkoriščenosti omrežja (>50%). Kakšna naj bo pričakovana dolgoročna dobičkonosnost vlaganj v slovensko IKT infrastrukturo? Ali si Slovenija lahko privošči konkurenčne infrastrukture? Kje so redni viri sredstev za posodabljanje omrežij, kakšna je njihova ročnost? Ali je sprejemljiv koncept, da lastniki slovenskih infrastrukturnih operaterjev dobička ne vlagajo nazaj v sektor IKT? Ali so lahko slovenski uporabniki storitev IKT (industrija, državljani) globalno konkurenčni ob ceni, ki jo morajo plačati operaterjem omrežij za njihova vlaganja in vzdrževanje ob optimalni izkoriščenosti in dobičkonosnosti? Kakšni poslovni modeli lahko izboljšajo izkoriščenost omrežij? Evropska komisija je že lani priporočila več ukrepov, ki naj jih regulatorji in država izvajajo za zmanjšanje gradbenih stroškov. Kakšne so ugotovitve in dobre prakse v Sloveniji?
  • Poslovno organizacijske vidike. Evropska komisija je konec leta 2012 začela razmišljati o enotni vse–evropski infrastrukturi IKT. V Sloveniji zakonodaja omogoča razmejitev omrežja od storitev. Bi lahko s tem dosegli bolj transparentno poslovanje, dolgoročno vzdržno investiranje in tehnološko modernizacijo? Bi to omogočilo javno-zasebno investicijsko partnerstvo na infrastrukturnem področju? Kje so pasti ali dolgoročne sistemske blokade takega sistema? Ali je kdo (regulator, država ali strokovna javnost) to že kje modeliral in simuliral? Bomo naredili dober slovenski poslovni ekosistem za preboj ali bomo prisiljeni prevzeti prakso EU? Ali in kako organizirati in vzpostaviti slovenski infrastrukturni holding? Kakšna bo regulacija odprtih širokopasovnih omrežij?

Dilem in vprašanj je veliko, zato vas vabimo k sodelovanju, da z neobremenjenim in pozitivnim pristopom za našo prihodnost stvari čim bolje osvetlimo in na čim več vprašanj tudi strokovno odgovorimo.

Pričakujemo zanimive argumentirane prispevke in plodno debato z zaključki, ki bodo nedvomno našli svoje mesto v nastajajoči strategiji Republike Slovenije na področju IKT.

Obvestilo predavateljem in podjetjem

Želimo si, da bi predavanja sprožila široko razpravo, zato k sodelovanju vabimo strokovnjake z vseh prej omenjenih področij.

Ponudnike opreme in rešitev vabimo, da se na delavnici predstavijo s plakati ali s prikazom opreme oziroma tehniških rešitev.

Zainteresirane predavatelje in podjetja vabimo, da nam do 10. marca 2013 na e-naslov vitel(pri)guest.arnes.si javite naslov predavanja, ime predavatelja in kratek povzetek prispevka (do 10 vrstic) oziroma izrazite namero o predstavitvi opreme ali tehniških rešitev.

Programski odbor bo na osnovi prispelih predlogov do 25. marca 2013 oblikoval program delavnice. Rok za oddajo končne verzije prispevka je 5. maj 2013. Sprejemamo samo prispevke v obliki referatov (ko bo prispevek izbran, dobi avtor predlogo v elektronski obliki).

Izbrani prispevki bodo objavljeni v tiskanem zborniku delavnice in v elektronski obliki, ki ju bodo prejeli udeleženci delavnice.

Informacije

Aktualne informacije so dostopne na spletnem naslovu www.ezs-zveza.si/vitel/29delavnica. Dodatne informacije in odgovori na morebitna vprašanja ter predloge so vam na voljo na naslovu:

Elektrotehniška zveza Slovenije, Stegne 7, 1521 Ljubljana.
tel. : 01 511 3000
faks: 01 511 3004
e-pošta: vitel@guest.arnes.si

Vljudno vabljeni!