36. letno srečanje elektrotehnikov Slovenije v Prekmurju
Elektrotehniška zveza Slovenije vsako leto organizira strokovno in družabno srečanje elektrotehniških in strokovnih društev. Vsakič izbrano regionalno društvo organizira to srečanje, kjer želi izpostaviti svojo regijo in dejavnost. Tako je letošnjo organizacijo, že 36. EZS srečanja, prevzelo ED Maribor. Vodenje tega srečanja je prevzel gospod Štefan Lutar, dolgoletni član EZS. Štefan je po rodu Prekmurec in tako smo takoj začutili usmerjenost in lokacijo letošnjega srečanja. V lepem majskem dnevu smo z avtobusom krenili v Prekmurje. Veselo razpoloženje v avtobusu in naenkrat smo v prekmurskih ravnicah. Naše uvodno srečanje vseh udeležencev je bilo v Hotizi. Tu so nam turistični delavci pripravili čudovit sprejem. Neverjetno, vendar tu v Hoziti znajo najbolje peči morske ribe na vročem olju. Vsaj tako, sami trdijo. Bomo videli, smo si rekli in veliko pričakovali.
V programu imamo zadnjo pešpot duhovnika Hallasa. To imenujejo Halllosov križev pot. Vsekakor črna stran v naši zgodovini v času druge svetovne vojne. Zločin pa še do danes ni natančno pojasnjen.
Ko se vrnem nazaj po tej pešpoti, nas že čakajo lepo pečene morske ribe. Prav prilegla se nam je ta gostija, pa ribe so lepo tretjič plavale v dobrem prekmurskem vinu. Po vsem tem bi kar malo počivali, vendar po programu moramo naprej. Naš naslednji obisk velja tovarni predfabriciranih kopalnic VARIS, o kateri smo slišali veliko pohvalnih besed.
V Evropi je njihov tržni delež med 10 in 30%. Glavni kupci prihajajo iz Švice, Nemčije in Avstrije. Tovarna je v družinski lasti in dobro posluje tako tehnično kot finančno. Značilnost njihove proizvodnje je, da je vsako naročilo narejeno točno po želji kupca.
Po vsem tem fizičnem naporu pa se prileže nekaj veselega. To je gotovo naša naslednja destinacija, Hiša vina ČUK. Ta se odlikuje po prijaznem sprejemu, kar je potrdila mlada atraktivna gospa. Degustiramo vina, nakar vsak kupi sebi primerno vino, ki mu je najbolj všeč. Naš program zahteva svoj točen urnik in moramo se posloviti tudi od hiše vina ČUK.
Naš program nadaljujemo v najvišji in naj atraktivnejši točki Lendave. To je RAZGLEDNI STOLP VINARIUM LENDAVA in vinska turistična cesta. Stolp ima 240 stopnic, dvigalo in vsak si izbere pot po svojem okusu. Z vrha se nam odpira razgled po Sloveniji, Avstriji, Madžarski in Hrvaški. V Sloveniji so lepo vidni energetski objekti v Petišovcih ter seveda slovenski piščančji kljunček.
Čas je za zaključno kosilo in zaključne društvene pogovore. Naša zadnja točka je v prijetnem gostišču Malibu v vasi Kapce, prijetni prekmurski ravnini. V prijetnem vzdušju in razpoloženju se predstavniki društev pogovorimo in izpostavimo svojo problematiko. Enotni smo v naslednjih razmišljanjih: če smo včasih dobro delali z gospodarstvom, danes tega skoraj nihče ne dela več. Čeravno smatramo, da se kaže veliko možnih skupnih točk delovanja v smeri razvojnih in produktivnih idej. Velika verjetnost je v tem, da oboji trenutno ne najdemo skupnih razvojnih točk. Je pa nekaj k temu gotovo pripomogla tudi privatizacija elektrotehničnih družb. Vsi upamo, da se po sušnih letih obetajo boljši časi.
Prehitro zaključimo to uspešno srečanje in vse misli in zamisli so usmerjene v prihodnje čase. Poslovimo se od prekmurskih ravnic in gostoljubnih domačinov, v mislih smo že v Ljubljani. V avtobusu so še strokovni pogovori in živahno je vse do Ljubljane.
Zahvalimo se organizatorju za dobro organizacijo srečanja. EZS moramo izreči priznanje za povezovalno vlogo vseh slovenskih elektrotehniških in strokovnih društev.
ZapisaI: Anton Avčin u.d.i.e
Fotografije: Gero Angleitner, Katarina Seliger
Izbira kategorije
Objave
